Dodatki za okna

Pri demontaži starega okna se zid ob oknu nekoliko poškoduje, kar je seveda odvisno od načina vgradnje starega okna. Obdelava špalet pomeni popravilo tega zidu. To opravimo s suhomontažo z mavčnimi ploščami do priprave za pleskarska dela.

Vgradnja oken na slepe podboje ima številne prednosti:

1. Okna vgradimo v objekt, ko so že končana vsa gradbena dela (notranji ometi, vgrajene police, fasada na zunanji strani). Na ta način se izognemo številnim mehanskim poškodbam oken in čiščenju oken po zidarskih delih.
2. Objekt se pred vgradnjo oken dobro presuši. Po vgradnji oken zato ne prihaja do poškodb, katere so posledica prevelike vlage.
3. Slepi podboj omogoča dodatno izolacijo okenskih špalet na zunanji strani. To pa omogoča prihranke pri porabi energije in posledično zmanjšuje obremenitve okolja.
4. Rok izdelave slepih podbojev je kratek, kar omogoča nemoteno izvajanje zidarskih del.
5. Možna je vgradnja oken s slepimi okvirji brez zaključnih letvic.
6. Vgradnjo s slepimi okvirji še posebej priporočamo v primeru, če se stranka odloči za okna iz macesnovega lesa.

Večji elementi (okna, balkonska vrata, vhodna vrata,..) se zaradi velike teže lahko rahlo povesijo. V tem primeru lahko res pride do tega, da se ne zapirajo več tekoče. Vendar ne skrbite. Če ste dovolj spretni, lahko z imbus ključem nastavite okovje kar sami. Podrobna navodila za nastavitev okovja so napisana tudi v naših navodilih za uporabo in vzdrževanje.

Še vedno pa lahko montažo in nastavitev vseh naših izdelkov prepustite našim strokovnjakom. Pokličite našo servisno službo (04/50-50-215) ali nam pišite na servis@m-sora.si .

Termografsko svetovanje nudimo za celoten objekt, seveda pa imamo največ znanja in izkušenj z reševanjem toplotnih mostov pri vgradnji oken in vrat.

Termografijo lahko kvalitetno izvajamo le ob upoštevanju vseh parametrov, ki nanjo vplivajo. Izvajamo jo le v kurilni sezoni od oktobra do aprila, ko je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo vsaj 10°C, zaželjeno več. Teoretično jo lahko izvajamo tudi v višku poletne sezone, ko je notranja T za > kot 10° C nižja od zunanje. Objekt ne sme biti obsijan s soncem oziroma osenčen s sosednjim objektom, tako da jo običajno izvajamo do devete ure zjutraj. Ne izvajamo jo ob močnem deževju in gosti megli ter kadar piha veter s hitrostjo več kot 7m/s (ker veter odnaša toploto, ki uhaja skozi konstrukcijo in tako so toplotni mostovi slabo vidni). Termografske posnetke lahko izvajamo tako iz zunanje, kot iz notranje strani, s tem, da so v zimskem času toplotni mostovi lepše vidni z zunanje strani, v poletnem času pa z notranje.

S stranko se dogovorimo za termin in jo prosimo, da pripravi čim več gradbene dokumentacije, detajlov konstrukcijskih sklopov,… Ko pridemo na objekt najprej popišemo okoliščine izvajanja meritev (T, vlago, vremenske pogoje). Potem poslikamo objekt, najprej od daleč, da določimo glavne kritične točke, potem pa te kritične točke še natančneje obdelamo. Vedno moramo poskušati najti vzrok toplotnih mostov že na samem objektu. Vsak objekt moramo pregledati tudi z notranje strani. Popišemo vse prostore, T in vlago v njih in vidne posebnosti. Posnetke potem analiziramo še s programom. Termografijo v našem podjetju uporabljamo le za določanje območji toplotnih mostov in ne za merjenje površinske T ali za preračune dejanskih toplotnih izgub. S termokamero določimo kritična mesta, ki jih nato s programom za izračune toplotne prehodnosti dodatno obdelamo. S slednjim lahko izvajamo simulacije izboljšav konstrukcijskih sklopov. Na primer, s simulacijami lahko določimo minimalno potrebno izolacijo na fasadi, ki bi bila potrebna, da povsem izločimo možnosti tvorbe plesni ali kondenza v notranjosti hiše. V primeru, da stranka naroči le kontrolo vgradnje oken, se omejimo le na ta del. Po končani analizi stranka prejme elaborat toplotne analize stavbnega ovoja.

Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.

Odvzem termografskih posnetkov ene stanovanjske hiše traja do dve uri. Nadaljnja analiza še vsaj enkrat toliko, torej v povprečju 4-6h za objekt.

Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.

V principu ni razlik. Edina težava pri termokamerah je da večina nima »zoom-a« in moramo dejansko stopiti precej stran od objekta, da celega dobimo na sliko. Pri večjih hišah, blokih v strnjenih naseljih je to lahko problem. Takrat celoto sestavimo iz več posnetkov.

Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.

Če gledamo celotno hišo se največje toplotne izgube zagotovo pojavijo v neizoliranem spodnjem delu fasade, na oknih in vratih, stropu proti neogrevanemu prostoru, dimnikih, balkonih, …

Pri stavbnem pohištvu pa se lepo vidijo posledice nekvalitetne vgradnje, ne naleganje krila na okvir ter topli rob v primeru uporabe aluminjastega distančnika v steklu.

Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.

Večina proizvajalcev stavbnega pohištva nudi s samim izdelkom tudi montažo. Kar je tudi prav. Kvaliteten izdelek mora biti tudi kvalitetno vgrajen, drugače smo priča velikim toplotnim izgubam. Vsak proizvajalec ima razvitih nekaj sistemov vgradnje. Pri zapletenejših stavbnih ovojih se še pred izdelavo stavbnega pohištva dodatno izvedejo simulacije vgradnje, kjer se določijo optimalne rešitve. Tako, da je sedaj tako za slabo vgradnjo, kot za slab izdelek običajno kriv isti proizvajalec in se krivda ne more prenašati z enega na drugega.

Pri vgrajenem oknu se običajno pojavijo toplotni mostovi na stiku vgradnje v konstrukcijo, izgube na stiku steklo-krilo, pri slabo skonstruiranem ali poškodovanem oknu tudi stik med krilom in okvirjem, vidna je razlika med slabšo izolativnostjo lesenega dela okna v primerjavi s steklom. Vgradnja oken brez toplotnih izgub je skorajda nemogoča. Možna je le v primerih, ko toplotno izolacijo iz fasade potegnemo čez okvir okna. Kvalitetno narejeno in vgrajeno okno se opazi tako, da je edina izrazitejša linija toplotnih izgub enakomerna linija, ki poteka po robu stekla in je posledica toplotnih izgub zaradi vpliva distančnika v steklu. Kadar je distančnik narejen iz aluminija so izgube večje in bolje vidne. Vse neenakomerna območja toplotnih izgub si zaslužijo posebno pozornost in nadaljnjo analizo.

Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.

Zakaj je vgradnja zunanjih senčil tako pomembna?

Zato, ker v primeru, da ni izvedena pravilno lahko kljub sicer kvalitetni steni ter dobrim oknom pride do nastanka plesni na notranji strani preklade – tudi pri novogradnjah.

Zakaj do tega pride?

V kolikor preklada nad oknom ni izolirana imamo preko nje neposreden prehod mrzlega zraka v notranjost. V stiku s toplim notranjim zrakom se pojavi kondenz nad oknom in s časoma tudi plesen. Poleg tega se preko hladne preklade hladi tudi celotno območje ob oknu. Toplotne izgube so precejšnje, zaradi velikih T razlik se pojavi kroženje zraka, ki si ga stanovalci največkrat razlagajo kot pihanje skozi okno.

Opisan problem lepo ponazarjajo spodnje slike.

Izoliranje preklade z 2,5 cm izolacije prepreči nastanek plesni na notranji strani. Optimalna debelina izolacije pod preklado je 4-5 cm.

Termična modifikacija lesa je nov postopek zaščite lesa, pri katerem brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev lesu povečamo njegovo odpornost proti škodljivcem. Termično modificiran les lahko uporabimo tudi na prostem, na primer pri izdelavi lesenih fasad, teras, vrtnih garnitur in podobno. Zaradi večje dimenzijske stabilnost in eksotičnega videza je takšen les zelo primeren tudi za izdelavo notranjih talnih oblog, stavbnega pohištva in opreme za uporabo v vlažnih prostorih.

Nastanek kondenza na različnih površinah je odvisen od temperature površine in relativne zračne vlažnosti. Nižja kot je temperatura površine, nižja je lahko relativna zračna vlažnost, da bo do kondenza prišlo. Kondenziranju ali po domače rečeno »rosenju« stekel, se torej lahko izognemo bodisi z višjo izolativnostjo stekel (troslojno steklo, ustrezen medstekelni distančnik) ali nižjo relativno zračno vlago v prostoru (razvlaževanje, zračenje). Izolacijsko steklo je v veliki večini primerov sestavljeno iz dveh ali treh stekel, med katerimi so komore napolnjene z argonom. Razmak med stekli je odvisen od geometrije okenskega krila, ki navzgor omejuje debelino celotne sestave izolacijskega stekla. Konstanten razmak med stekli zagotavljajo t.i. medstekelni distančniki, ki so nameščeni na robovih stekla. Ti so lahko izdelani iz aluminija, nerjavečega jekla v kombinaciji s polimernimi materiali (npr. polipropilen), silikonske pene ali iz trdih polimernih materialov. Od materiala distančnika je odvisna toplotna prehodnost samega distančnika in posledično izolativnost roba izolacijskega stekla, ki je najšibkejši člen izolacijskega stekla. Višja kot je toplotna prehodnost materiala (npr. aluminij), nižja je izolativnost. V praksi to pomeni nižjo temperaturo na robu stekla v notranjih prostorih, ta pa je ključnega pomena za nastanek kondenza. V zimskih mesecih, ko je zunanja temperatura pod 0 °C, je ključnega pomena ali je v izolacijsko steklo vgrajen aluminijast ali kakšen drug distančnik, znan tudi pod imenom termo- ali »topli rob« (warm edge) distančnik. Od njega je namreč odvisno ali bodo stekla kondenzirala, ko bo v notranjih prostorih 50 % ali 70 % relativne zračne vlažnosti oziroma sploh ne bodo. Odsvetuje se torej vgradnja aluminijastih medstekelnih distančnikov, ki jih je danes brez večjih preprek mogoče nadomestiti s različnimi termodistančniki.

Več na M SORA blogu