Ostali dodatki
Ponujamo vaš pestro izbiro dodatkov, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo.
Preberite več o dodatni opremi
Križi
V M SORI vam nudimo pestro izbiro okrasnih križev za okna.
Kljuke za okna
Pestra izbira pololiv vam ponuja možnost klasičnih ali popolnoma modernih kljuk, ki bodo smiselno zaključile podobo okna.
Steklene ograjice
Na diskreten način dosegamo varnostne standarde proti padcem v globino s steklenimi ograjicami, ki na eleganten način omogočajo vgradnjo panoramskih zasteklitev segajočih vse od tal do stropa tudi v zgornjih nadstropjih.
Referenčni projekti
Pogosta vprašanja
Pri demontaži starega okna se zid ob oknu nekoliko poškoduje, kar je seveda odvisno od načina vgradnje starega okna. Obdelava špalet pomeni popravilo tega zidu. To opravimo s suhomontažo z mavčnimi ploščami do priprave za pleskarska dela.
Vgradnja oken na slepe podboje ima številne prednosti:
- Okna vgradimo v objekt, ko so že končana vsa gradbena dela (notranji ometi, vgrajene police, fasada na zunanji strani). Na ta način se izognemo številnim mehanskim poškodbam oken in čiščenju oken po zidarskih delih.
- Objekt se pred vgradnjo oken dobro presuši. Po vgradnji oken zato ne prihaja do poškodb, katere so posledica prevelike vlage.
- Slepi podboj omogoča dodatno izolacijo okenskih špalet na zunanji strani. To pa omogoča prihranke pri porabi energije in posledično zmanjšuje obremenitve okolja.
- Rok izdelave slepih podbojev je kratek, kar omogoča nemoteno izvajanje zidarskih del.
- Možna je vgradnja oken s slepimi okvirji brez zaključnih letvic.
- Vgradnjo s slepimi okvirji še posebej priporočamo v primeru, če se stranka odloči za okna iz macesnovega lesa.
Večji elementi (okna, balkonska vrata, vhodna vrata,..) se zaradi velike teže lahko rahlo povesijo. V tem primeru lahko res pride do tega, da se ne zapirajo več tekoče. Vendar ne skrbite. Če ste dovolj spretni, lahko z imbus ključem nastavite okovje kar sami. Podrobna navodila za nastavitev okovja so napisana tudi v naših navodilih za uporabo in vzdrževanje.
Še vedno pa lahko montažo in nastavitev vseh naših izdelkov prepustite našim strokovnjakom. Pokličite našo servisno službo (04/50-50-215) ali nam pišite na servis@m-sora.si .
Termografsko svetovanje nudimo za celoten objekt, seveda pa imamo največ znanja in izkušenj z reševanjem toplotnih mostov pri vgradnji oken in vrat.
Termografijo lahko kvalitetno izvajamo le ob upoštevanju vseh parametrov, ki nanjo vplivajo. Izvajamo jo le v kurilni sezoni od oktobra do aprila, ko je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo vsaj 10°C, zaželjeno več. Teoretično jo lahko izvajamo tudi v višku poletne sezone, ko je notranja T za > kot 10° C nižja od zunanje. Objekt ne sme biti obsijan s soncem oziroma osenčen s sosednjim objektom, tako da jo običajno izvajamo do devete ure zjutraj. Ne izvajamo jo ob močnem deževju in gosti megli ter kadar piha veter s hitrostjo več kot 7m/s (ker veter odnaša toploto, ki uhaja skozi konstrukcijo in tako so toplotni mostovi slabo vidni). Termografske posnetke lahko izvajamo tako iz zunanje, kot iz notranje strani, s tem, da so v zimskem času toplotni mostovi lepše vidni z zunanje strani, v poletnem času pa z notranje.
S stranko se dogovorimo za termin in jo prosimo, da pripravi čim več gradbene dokumentacije, detajlov konstrukcijskih sklopov,… Ko pridemo na objekt najprej popišemo okoliščine izvajanja meritev (T, vlago, vremenske pogoje). Potem poslikamo objekt, najprej od daleč, da določimo glavne kritične točke, potem pa te kritične točke še natančneje obdelamo. Vedno moramo poskušati najti vzrok toplotnih mostov že na samem objektu. Vsak objekt moramo pregledati tudi z notranje strani. Popišemo vse prostore, T in vlago v njih in vidne posebnosti. Posnetke potem analiziramo še s programom. Termografijo v našem podjetju uporabljamo le za določanje območji toplotnih mostov in ne za merjenje površinske T ali za preračune dejanskih toplotnih izgub. S termokamero določimo kritična mesta, ki jih nato s programom za izračune toplotne prehodnosti dodatno obdelamo. S slednjim lahko izvajamo simulacije izboljšav konstrukcijskih sklopov. Na primer, s simulacijami lahko določimo minimalno potrebno izolacijo na fasadi, ki bi bila potrebna, da povsem izločimo možnosti tvorbe plesni ali kondenza v notranjosti hiše. V primeru, da stranka naroči le kontrolo vgradnje oken, se omejimo le na ta del. Po končani analizi stranka prejme elaborat toplotne analize stavbnega ovoja.
Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.
Odvzem termografskih posnetkov ene stanovanjske hiše traja do dve uri. Nadaljnja analiza še vsaj enkrat toliko, torej v povprečju 4-6h za objekt.
Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.
V principu ni razlik. Edina težava pri termokamerah je da večina nima »zoom-a« in moramo dejansko stopiti precej stran od objekta, da celega dobimo na sliko. Pri večjih hišah, blokih v strnjenih naseljih je to lahko problem. Takrat celoto sestavimo iz več posnetkov.
Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.
Če gledamo celotno hišo se največje toplotne izgube zagotovo pojavijo v neizoliranem spodnjem delu fasade, na oknih in vratih, stropu proti neogrevanemu prostoru, dimnikih, balkonih, …
Pri stavbnem pohištvu pa se lepo vidijo posledice nekvalitetne vgradnje, ne naleganje krila na okvir ter topli rob v primeru uporabe aluminjastega distančnika v steklu.
Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.
Večina proizvajalcev stavbnega pohištva nudi s samim izdelkom tudi montažo. Kar je tudi prav. Kvaliteten izdelek mora biti tudi kvalitetno vgrajen, drugače smo priča velikim toplotnim izgubam. Vsak proizvajalec ima razvitih nekaj sistemov vgradnje. Pri zapletenejših stavbnih ovojih se še pred izdelavo stavbnega pohištva dodatno izvedejo simulacije vgradnje, kjer se določijo optimalne rešitve. Tako, da je sedaj tako za slabo vgradnjo, kot za slab izdelek običajno kriv isti proizvajalec in se krivda ne more prenašati z enega na drugega.
Pri vgrajenem oknu se običajno pojavijo toplotni mostovi na stiku vgradnje v konstrukcijo, izgube na stiku steklo-krilo, pri slabo skonstruiranem ali poškodovanem oknu tudi stik med krilom in okvirjem, vidna je razlika med slabšo izolativnostjo lesenega dela okna v primerjavi s steklom. Vgradnja oken brez toplotnih izgub je skorajda nemogoča. Možna je le v primerih, ko toplotno izolacijo iz fasade potegnemo čez okvir okna. Kvalitetno narejeno in vgrajeno okno se opazi tako, da je edina izrazitejša linija toplotnih izgub enakomerna linija, ki poteka po robu stekla in je posledica toplotnih izgub zaradi vpliva distančnika v steklu. Kadar je distančnik narejen iz aluminija so izgube večje in bolje vidne. Vse neenakomerna območja toplotnih izgub si zaslužijo posebno pozornost in nadaljnjo analizo.
Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.
Zakaj je vgradnja zunanjih senčil tako pomembna?
Zato, ker v primeru, da ni izvedena pravilno lahko kljub sicer kvalitetni steni ter dobrim oknom pride do nastanka plesni na notranji strani preklade – tudi pri novogradnjah.
Zakaj do tega pride?
V kolikor preklada nad oknom ni izolirana imamo preko nje neposreden prehod mrzlega zraka v notranjost. V stiku s toplim notranjim zrakom se pojavi kondenz nad oknom in s časoma tudi plesen. Poleg tega se preko hladne preklade hladi tudi celotno območje ob oknu. Toplotne izgube so precejšnje, zaradi velikih T razlik se pojavi kroženje zraka, ki si ga stanovalci največkrat razlagajo kot pihanje skozi okno.
Opisan problem lepo ponazarjajo spodnje slike.
Izoliranje preklade z 2,5 cm izolacije prepreči nastanek plesni na notranji strani. Optimalna debelina izolacije pod preklado je 4-5 cm.
Termična modifikacija lesa je nov postopek zaščite lesa, pri katerem brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev lesu povečamo njegovo odpornost proti škodljivcem. Termično modificiran les lahko uporabimo tudi na prostem, na primer pri izdelavi lesenih fasad, teras, vrtnih garnitur in podobno. Zaradi večje dimenzijske stabilnost in eksotičnega videza je takšen les zelo primeren tudi za izdelavo notranjih talnih oblog, stavbnega pohištva in opreme za uporabo v vlažnih prostorih.
Nastanek kondenza na različnih površinah je odvisen od temperature površine in relativne zračne vlažnosti. Nižja kot je temperatura površine, nižja je lahko relativna zračna vlažnost, da bo do kondenza prišlo. Kondenziranju ali po domače rečeno »rosenju« stekel, se torej lahko izognemo bodisi z višjo izolativnostjo stekel (troslojno steklo, ustrezen medstekelni distančnik) ali nižjo relativno zračno vlago v prostoru (razvlaževanje, zračenje). Izolacijsko steklo je v veliki večini primerov sestavljeno iz dveh ali treh stekel, med katerimi so komore napolnjene z argonom. Razmak med stekli je odvisen od geometrije okenskega krila, ki navzgor omejuje debelino celotne sestave izolacijskega stekla. Konstanten razmak med stekli zagotavljajo t.i. medstekelni distančniki, ki so nameščeni na robovih stekla. Ti so lahko izdelani iz aluminija, nerjavečega jekla v kombinaciji s polimernimi materiali (npr. polipropilen), silikonske pene ali iz trdih polimernih materialov. Od materiala distančnika je odvisna toplotna prehodnost samega distančnika in posledično izolativnost roba izolacijskega stekla, ki je najšibkejši člen izolacijskega stekla. Višja kot je toplotna prehodnost materiala (npr. aluminij), nižja je izolativnost. V praksi to pomeni nižjo temperaturo na robu stekla v notranjih prostorih, ta pa je ključnega pomena za nastanek kondenza. V zimskih mesecih, ko je zunanja temperatura pod 0 °C, je ključnega pomena ali je v izolacijsko steklo vgrajen aluminijast ali kakšen drug distančnik, znan tudi pod imenom termo- ali »topli rob« (warm edge) distančnik. Od njega je namreč odvisno ali bodo stekla kondenzirala, ko bo v notranjih prostorih 50 % ali 70 % relativne zračne vlažnosti oziroma sploh ne bodo. Odsvetuje se torej vgradnja aluminijastih medstekelnih distančnikov, ki jih je danes brez večjih preprek mogoče nadomestiti s različnimi termodistančniki.
Vgradnja oken na slepe podboje ima številne prednosti:
- Okna vgradimo v objekt, ko so že končana vsa gradbena dela (notranji ometi, vgrajene police, fasada na zunanji strani). Na ta način se izognemo številnim mehanskim poškodbam oken in čiščenju oken po zidarskih delih.
- Objekt se pred vgradnjo oken dobro presuši. Po vgradnji oken zato ne prihaja do poškodb, katere so posledica prevelike vlage.
- Slepi podboj omogoča dodatno izolacijo okenskih špalet na zunanji strani. To pa omogoča prihranke pri porabi energije in posledično zmanjšuje obremenitve okolja.
- Rok izdelave slepih podbojev je kratek, kar omogoča nemoteno izvajanje zidarskih del.
- Možna je vgradnja oken s slepimi okvirji brez zaključnih letvic.
- Vgradnjo s slepimi okvirji še posebej priporočamo v primeru, če se stranka odloči za okna iz macesnovega lesa.
Povpraševanja po termografiji je vse več. Nekatere stranke se zanjo odločijo preden gredo v prenovo hiše in bi z analizo rade odkrile čim več toplotnih mostov, ki bi jih nato s sanacijo lahko odpravili. Zato se odločijo za analizo obstoječega stanja, prosijo za predlog sanacije problemov in nato naročijo kontrolo izvedenih del. Še več pa je tistih, ki s termografijo preverjajo že izvedena dela (največkrat vgradnjo oken).
Želite termografsko svetovanje za vaš objekt? Pišite nam na analize@m-sora.si.
Posebne zahteve za vhodna vrata v pasivni hiši
Vloga vhodnih vrat v pasivni hiši je enako pomembna kot vloga drugih vgrajenih elementov, saj lahko le s kakovostnim izdelkom, ki je strokovno vgrajen, dosežemo želeno zrakotesnost in predvideno porabo energije. Zahtevano toplotno prehodnost lahko dosežemo z nekoliko močnejšim podbojem (100 milimetrov) in boljšim toplotnoizolativnim polnilom. Zasteklitev v pasivnih vhodnih vratih ni zaželena. Če pa že je, mora biti trislojna. Priporočljivo je, da je delov s steklom v vratih manj in da so ti večji, kakor da imamo več manjših steklenih površin.
Naši komercialisti vam bodo z veseljem sestavili ponudbo. Podatke za ponudbo nam lahko pošljete po e-pošti okna@m-sora.si ali obiščete naše prodajne salone .
Zato, ker vam lahko obljubimo popolnost. Morda je pretirano reči, da smo zaljubljeni v okna. Vendar smo nedvomno strastni strokovnjaki, katerih okna so tako dosledno rokodelsko dovršena in hkrati tehnološko sodobna, da le težko najdete enaka. Obljubljamo vam:
- vaše okno bo plemenit izdelek,
- vaše okno bo karseda naravno,
- vaše okno bo tehnološko dovršeno,
- v vašem oknu ne bo skritih slabosti,
- vaše okno nastaja na okolju prijazen način.
Pri dvižno drsnih stenah PANORAMIC steklo v fiksnem delu poteka vse do tal. Z uporabo te stene še dodatno pridobimo na večji količini svetlobe, poleg tega pa ima stena tudi minimalističen estetski učinek.
Tropski lesovi (tik, meranti, ipe in podobno) so pogosto pridobljeni z nekontroliranim in nezakonitim krčenjem tropskih deževnih gozdov, kar predstavlja svojevrsten okoljevarstveni problem. Uporaba tropskega lesa je tako zaradi dramatičnega izsekavanja deževnih gozdov, kot tudi zaradi izredno dolgih transportnih poti, ekološko zelo vprašljiva. Alternativa so termično modificirani lesovi iz naših domačih gozdov modificiran les smreke, bukve, jesena, itd.. Poleg tega so cene termično modificiranih lesov v večini primerov nižje od cen tropskih lesov, v primerjavi s sibirskim macesnom pa so njihova odpornost proti lesnim škodljivcem in ostale lastnosti precej boljše.
Kotni spoji lesenih oken obstajajo v več različnih izvedbah. Način spajanja, ki ga uporabljamo v M SORI je mozničena vez. Med ljudmi je mnogokrat prisoten odpor do mozničene vezi zaradi potencialno slabše trdnosti in »statike« oken. Strah je neupravičen in odveč, kar so dokazale tudi raziskave, zapisi v literaturi ter praktične izkušnje proizvajalcev oken ter uporabnikov. Na lastnosti okenskih okvirjev vplivajo predvsem razporeditev moznikov po preseku profila, premer moznikov in globina mozničenja. Mozničena vez, v primeru oken, ki so natačno izdelana in pri katerih je uporabljeno primerno lepilo, zagotavlja zadostno in ustrezno trdnost.
Več o mozničeni vezi M SORA oken (660 KB)
Ena izmed ključnih lastnosti oken je njihova zvočna izolativnost (Rw), ki je navadno predstavljena v naslednji obliki:
Rw (C; Ctr) = 33 (-2; -6) dB
Rw (Weighted Sound Reduction Index) predstavlja vrednost dušenja zvoka oz. vrednost, ki izkazuje za koliko dB se zmanjša jakost zvoka pri prehodu skozi okno. C in Ctr sta korekcijska faktorja in sicer C za območje srednjih frekvenc (npr. govor) in Ctr za območje nizkih frekvencah (npr. promet). Realna vrednost (Rw + Ctr) dušenja hrupa na območju prometne ceste za zgornji primer je torej 27 db (33-6 dB).
Ob predpostavki, da je (zaprto) okno primerno vgrajeno in da je zagotovljeno ustrezno tesnjenje med okvirjem in krilom, ima Rw toplotno izolativega stekla (IGU) največji vpliv na Rw okna, zato se v veliki večini primerov pozornost daje prav temu. Rw oken se določa po standardu EN1451-1 do vrednosti Rw IGU 40 dB, nad to vrednostjo pa le eksperimentalno v laboratoriju.
Rw IGU se večinoma giblje v mejah med 30 dB in 50 dB in je predvsem odvisna od debeline stekel (npr. 4, 6, 8 mm), (a)simetrije njihove zgradbe (npr. 4/16Ar/4 ali 6/16Ar/4) in uporabe (akustičnih) folij v lepljenih steklih (npr. 33.1, 44.2A). Razmik med stekli in vrsta žlahtnega plina vpliva v manjši meri.
Okenski profil sestavljata krilo in okvir. Toplotna izolativnost okenskega profila se izraža v njegovi toplotni prehodnosti (Uf) z enoto W/m2K. Uf je odvisna od (I) debeline profila (npr. 68 mm, 78 mm, 92 mm, 110 mm), (II) uporabljene lesne vrste in (III) oblike oz. detajlov profila.
Osnovna funkcija medstekelnega distančnika, ki je nameščen na robovih toplotno izolacijskega stekla, je ohranjanje enakomerne razdalje med stekli (npr. 12, 14, 16, 18 mm) in preprečevanje izhajanja žlahtnega plina (argon, kripton) iz medstekelnega prostora, kar še dodatno preprečuje t.i. sekundarno tesnilo (npr. polisulfid ali silikon), ki se nahaja pod samim distančnikom. Osnovni medstekelni distančniki so (bili) izdelani iz aluminija, ki je zelo dober prevodnik toplote. Kombinacija stekla in aluminijastega distančnika v sestavi toplotno izolacijskega stekla torej predstavlja toplotni most, kar se odraža v nizki temperaturi roba notranjega stekla in posledično v nastanku kondenza. Alternativa so t.i. »topli rob« oz. »warm edge« distančniki, katerih je na trgu preko 20. Eden najpogosteje uporabljenih je TGI distančnik, ki je izdelan iz kombinacije nerjavečega jekla in polipropilena, s čimer je prekinjen toplotni most. Trenutno najboljši medstekelni distančnik na trgu je Swisspacer Ultimate, ki je izdelan iz kompozitnega polimernega materiala in je brez kovin. Prazen prostor med stenami obeh distančnikov je zapolnjen s sušilnim sredstvom.
Element okna, ki v največji meri vpliva na toplotno izolativnost oz. toplotno prehodnost okna (Uw) je steklo, saj njegova površina v veliki večini primerov predstavlja najmanj 70 % celotne površine okna. Pri oknih gre za toplotno izolacijsko steklo, sestavljeno iz dveh ali treh stekel med katerimi je z uporabo medstekelnih distančnikov hermetično zaprt prostor napolnjen z žlahtnim plinom. Na toplotno prehodnost stekla (Ug) vpliva:
- število stekel oz. medstekelnih prostorov,
- širina medstekelnega distančnika oz. razmik med stekli,
- vrsta žlahtnega plina in
- število ter vrsta nanosa na steklih.
Število stekel je najpomembnejši dejavnik od katerega je odvisna Ug. Ug enojne zasteklitve je 5,7 W/m2K, večine dvoslojnih stekel med 1,0 W/m2K in 1,4 W/m2K in troslojnih stekel med 0,5 W/m2K in 0,8 W/m2K.
Predvsem v mrzlih, jasnih in vetrovno mirnih zimskih jutrih lahko na zunanji strani oken pride do nastanka kondenza na površini stekel. Pojav je povsem normalen, odvisen od zunanjih klimatskih razmer in neposredno povezan z dobro izolativnostjo ter kakovostjo izolacijskih stekel.
Preberite več – Kondenziranje izolacijskih stekel na zunanji strani oken (422 KB)
Ena izmed ključnih lastnosti oken je njihova zvočna izolativnost (Rw), ki je navadno predstavljena v naslednji obliki:
Rw (C; Ctr) = 33 (-2; -6) dB
Rw (Weighted Sound Reduction Index) predstavlja vrednost dušenja zvoka oz. vrednost, ki izkazuje za koliko dB se zmanjša jakost zvoka pri prehodu skozi okno. C in Ctr sta korekcijska faktorja in sicer C za območje srednjih frekvenc (npr. govor) in Ctr za območje nizkih frekvencah (npr. promet). Realna vrednost (Rw + Ctr) dušenja hrupa na območju prometne ceste za zgornji primer je torej 27 db (33-6 dB).
Ob predpostavki, da je (zaprto) okno primerno vgrajeno in da je zagotovljeno ustrezno tesnjenje med okvirjem in krilom, ima Rw toplotno izolativega stekla (IGU) največji vpliv na Rw okna, zato se v veliki večini primerov pozornost daje prav temu. Rw oken se določa po standardu EN1451-1 do vrednosti Rw IGU 40 dB, nad to vrednostjo pa le eksperimentalno v laboratoriju.
Rw IGU se večinoma giblje v mejah med 30 dB in 50 dB in je predvsem odvisna od debeline stekel (npr. 4, 6, 8 mm), (a)simetrije njihove zgradbe (npr. 4/16Ar/4 ali 6/16Ar/4) in uporabe (akustičnih) folij v lepljenih steklih (npr. 33.1, 44.2A). Razmik med stekli in vrsta žlahtnega plina vpliva v manjši meri.
Element okna, ki v največji meri vpliva na toplotno izolativnost oz. toplotno prehodnost okna (Uw) je steklo, saj njegova površina v veliki večini primerov predstavlja najmanj 70 % celotne površine okna. Pri oknih gre za toplotno izolacijsko steklo, sestavljeno iz dveh ali treh stekel med katerimi je z uporabo medstekelnih distančnikov hermetično zaprt prostor napolnjen z žlahtnim plinom. Na toplotno prehodnost stekla (Ug) vpliva:
- število stekel oz. medstekelnih prostorov,
- širina medstekelnega distančnika oz. razmik med stekli,
- vrsta žlahtnega plina in
- število ter vrsta nanosa na steklih.
Število stekel je najpomembnejši dejavnik od katerega je odvisna Ug. Ug enojne zasteklitve je 5,7 W/m2K, večine dvoslojnih stekel med 1,0 W/m2K in 1,4 W/m2K in troslojnih stekel med 0,5 W/m2K in 0,8 W/m2K.
Nastanek kondenza na različnih površinah je odvisen od temperature površine in relativne zračne vlažnosti. Nižja kot je temperatura površine, nižja je lahko relativna zračna vlažnost, da bo do kondenza prišlo. Kondenziranju ali po domače rečeno »rosenju« stekel, se torej lahko izognemo bodisi z višjo izolativnostjo stekel (troslojno steklo, ustrezen medstekelni distančnik) ali nižjo relativno zračno vlago v prostoru (razvlaževanje, zračenje). Izolacijsko steklo je v veliki večini primerov sestavljeno iz dveh ali treh stekel, med katerimi so komore napolnjene z argonom. Razmak med stekli je odvisen od geometrije okenskega krila, ki navzgor omejuje debelino celotne sestave izolacijskega stekla. Konstanten razmak med stekli zagotavljajo t.i. medstekelni distančniki, ki so nameščeni na robovih stekla. Ti so lahko izdelani iz aluminija, nerjavečega jekla v kombinaciji s polimernimi materiali (npr. polipropilen), silikonske pene ali iz trdih polimernih materialov. Od materiala distančnika je odvisna toplotna prehodnost samega distančnika in posledično izolativnost roba izolacijskega stekla, ki je najšibkejši člen izolacijskega stekla. Višja kot je toplotna prehodnost materiala (npr. aluminij), nižja je izolativnost. V praksi to pomeni nižjo temperaturo na robu stekla v notranjih prostorih, ta pa je ključnega pomena za nastanek kondenza. V zimskih mesecih, ko je zunanja temperatura pod 0 °C, je ključnega pomena ali je v izolacijsko steklo vgrajen aluminijast ali kakšen drug distančnik, znan tudi pod imenom termo- ali »topli rob« (warm edge) distančnik. Od njega je namreč odvisno ali bodo stekla kondenzirala, ko bo v notranjih prostorih 50 % ali 70 % relativne zračne vlažnosti oziroma sploh ne bodo. Odsvetuje se torej vgradnja aluminijastih medstekelnih distančnikov, ki jih je danes brez večjih preprek mogoče nadomestiti s različnimi termodistančniki.
Predvsem v mrzlih, jasnih in vetrovno mirnih zimskih jutrih lahko na zunanji strani oken pride do nastanka kondenza na površini stekel.
Pojav je povsem normalen, odvisen od zunanjih klimatskih razmer in neposredno povezan z dobro izolativnostjo ter kakovostjo izolacijskih stekel. Pojav je lahko prisoten tako na dvoslojni kot troslojni zasteklitvi, večini pa je pojav znan iz jutranjih avtomobilskih stekel. Do nastanka pride, ko je temperatura na površini zunanjega stekla nižja od temperature zunanjega zraka in je točka rosišča (temperatura pri kateri zračna vlaga preide iz plinastega v tekoče agregatno stanje) zunanjega zraka višja od temperature površine zunanjega stekla. Povedano drugače, zadostno vlažen zunanji zrak trči ob mrzlo površino zunanjega stekla. Praktičen primer je hladno, jasno in vetrovno mirno zimsko jutro po jasni noči. Zunanje steklo je ohlajeno, nato pa začneta temperatura in vlažnost zunanjega zraka naraščati. Zunanje steklo se v tem primeru ne segreva sorazmerno s temperaturo zunanjega zraka, zaradi dobre izolativnosti izolacijskih stekel (nizka Ug vrednost) pa je prehod temperature iz ogretih notranjih prostorov prepočasen, da bi dodatno segrel zunanje steklo. To ostane hladno, s tem pa je omogočen nastanek kondenza, ki je prisoten po veliki površini stekla, medtem ko na robovih stekla navadno izostane. Slednje je posledica nekoliko slabše izolativnosti stekel na njihovih robovih zaradi t.i. robnega učinka medstekelnega distančnika. Na tem delu je prehod toplote iz segretega notranjega prostora na zunanjo stran hitrejši in s tem posledično preprečen nastanek kondenza. Kondenziranje na zunanji površini izolacijskih stekel je torej odvisno od fizikalnih lastnosti stekla in zunanjih klimatskih pogojev. Pojavu se ni mogoče v celoti izogniti saj je površina zunanjega stekla vedno izpostavljena spremenljivim vremenskim razmeram.
Seveda obstaja tudi ta možnost. Več o aktualnih razpisih si lahko preberete na spletni strani www.ekosklad.si (tu so objavljeni različni javni razpisi za kreditiranje okoljskih naložb).
