V splošnem z anizotropijo opisujemo lastnost določenih površin, da spremenijo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja. Pojav je najvidnejši pri milnih mehurčkih, na krilih metuljev ter morskih školjkah.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Iridescenca
Mavričasti madeži nastanejo, ker se kaljenemu ali delno kaljenemu steklu med termičnim postopkom obdelave spremeni napetostno stanje. Vsakršno neenakomerno segrevanje, hlajenje ali pa premikanje stekla po valjih, v kalilnici, lahko povzroči efekt anizotropije. Večja ko je nehomogenost postopka, bolj vidna je anizotropija. 100 % enakomernega procesa kaljenja še ni mogoče zagotoviti, vendar se steklarji vse bolj trudijo k temu. Med procesom torej nastajajo napetostna polja, ki lahko v polarizirani svetlobi povzročijo dvojni lom svetlobe. Zato včasih, ob posebnih svetlobnih pogojih, med opazovanjem kaljenega stekla vidimo polarizacijaska polja (mavrico) v obliki različnih vzorcev. Ta fenomen je specifičen le za kaljena ali delno kaljena stekla.
Kljub temu, da je fenomen anizotropije del tehnološkega procesa, končne stranke nočejo sprejeti vidne anizotropije kot del stekla. Standard o steklih opisuje anizotropijo kot vizualni efekt in ne kot defekt. Želja vseh, tako proizvajalcev stekla, proizvajalcev oken ter končnih strank je, da se v bližnji prihodnosti razvijejo postopki, ki bodo zagotavljali izdelavo stekla brez leopardovih odtisov.
VIR:
http://www.reflex.si/si/files/default/knjiga-gradimo-s-steklom/Gradimo_s_steklom_Book_SLO_web.pdf
Vir: https://www.glastory.net/anisotropy-defect-heat-treated-glass/13.01.2018
